38 let od procesa JBTZ, enega ključnih mejnikov slovenske osamosvojitve

Janeza Janšo je aretirala Služba državne varnosti, Ivana Borštnerja pa varnostni organi Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Nekaj dni pozneje je bil aretiran še takratni novinar Mladine David Tasić, obtožnica pa je bila vložena tudi zoper Francija Zavrla, ki je bil prav tako novinar Mladine. Služba državne varnosti in Protiobveščevalna služba JLA (KOS), ki sta se dogovorili o poteku aretacij, sta kot razlog zanje navedli izdajo vojaške skrivnosti.

V okviru nasprotovanja tem aretacijam je bil 3. junija 1988 ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, proti sojenju na vojaškem, namesto na civilnem sodišču in proti odrekanju pravice do odvetnika. Senat ljubljanskega vojaškega sodišča je vse štiri spoznal za krive in jim izrekel zaporno kazen, in sicer Borštnerju štiri leta, Janši in Zavrlu po 18 mesecev in Tasiću pet mesecev. Vrhovno vojaško sodišče JLA je oktobra 1988 potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću zvišalo kazen na deset mesecev. Zaradi številnih protestov Odbora za varstvo človekovih pravic in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.

Dogodki spomladi 1988 so močno zaznamovali slovensko zgodovino in odprli prostor javni razpravi o človekovih pravicah, svobodi govora, delovanju pravne države in demokraciji, so ob obletnici začetka procesa zapisali Janša, Borštner in Zavrl. Proces proti četverici JBTZ je po njihovih besedah sprožil množične odzive javnosti. "Odpor zoper represijo v okviru Odbora za varstvo človekovih pravic je združil Slovenijo in postavil temelje njene demokratične prihodnosti," so poudarili.

Ob tej obletnici se s spoštovanjem spominjajo tudi Davida Tasića, ki je preminil leta 2019. Kot so navedli, je s svojim izjemnim pogumom in držo zaznamoval tisti čas. V zgodovini bo po njihovih navedbah ostal zapisan kot pomemben člen v zgodbi prehoda v demokracijo in samostojno državo.

"Naj dogodki iz leta 1988 ostanejo trajen opomin, da se svoboda ne rodi sama od sebe, temveč iz poguma ljudi, ki v odločilnih trenutkih zmorejo stopiti na stran resnice, dostojanstva in človekovih pravic," so sklenili.

Pomembno prelomnico v procesu osamosvajanja sta poleg procesa proti četverici pomenila izid 57. številke Nove revije februarja 1987, ki je vsebovala prvo razčlenitev slovenskega nacionalnega programa, in Majniška deklaracija 8. maja 1989, s katero so predstavniki opozicijskih gibanj zahtevali suvereno državo slovenskega naroda.